D
Na planini je živel 
         A
Rad je stare pesmi pel
        G
Se življenja veselil,
       D         A
mnogo vinca je popil.


Ko je prvič šel v svet,
si pripel rdeč je cvet,
ki ga z žuljavo roko
mati dala je v slovo


Oče zgubljal ni besed,
bil je vajen tujce klet
Fantu dal je v spomin
                          D7
zelen rdeči rožmarin in dejal:


        G           D
"Koder hodil boš z njim,
G       D        Hm        A      D
vedi da si le slovenskega naroda sin."


Sam utiral si je pot,
videl mnogo je zarot,
težko se premagoval,
ker ubijati ni znal.


Večkrat jokal je na glas,
Čakal je vrnitve čas
Nič več ni le zmagoval
in zato si je lagal iz dneva v dan:


"Ni mi mar bolečin, z njimi živim,
kot slovenskega naroda sin."