Em                    C      H        C          Em
Bil sem še Vladek, ko so kot vedno za praznik prišli
  H      Em      H      C
brkati cigani v hišo igrat.
Em              C       H     C      Em
Oče je stopil v sobo po tisto črno kitaro,
H        Em        H    C
ki jo je kupil za prvo plačo.


Refren:
Em     C     H         Em
Gospod tisto kitaro še imate,
              C      H        Em
gospod, tisto črno kitaro še imate?
        C       H         Em
Gospod, tista bila je res dobra.


   H        Em       H       Em 
So ga spraševali še dolgo potem,
H          Em            H       C
zmeraj, ko hoteli so prositi drobiž.
H            Em         H        Em
Zmeraj, ko igrali so v vaški gostilni
H    Em      H         C
in hodili v pavzah do šanka.
   H       Em           H           Em
Pa njihove žene, ko prišle so pred vrata
   H       Em        H        C
po stare obleke, so rade vprašale:


Refren:


Včasih, ko pridem domov, sedim pod kostanji in pijem, 
pijem s prijat'li, ki tam še živijo.
Takrat, skoraj vedno pri mizi za nas zaigrajo
in vprašajo otroški obrazi s hripavim glasom:


Refren: