Vremenska napoved za vikend ni obetala izleta v gore, zato sva si sredi tedna vzela dan dopusta. Odpravila sva se na Golico, ker v tem letnem času cvetijo narcise. K odločitvi je pripomoglo tudi dejstvo, da je koča na Golici ena redkih visokogorskih koč, ki je odprta čez teden.
V centru Jesenic sva zavila proti Planini pod Golico. Do vasi naju je vodila strma asfaltirana cesta. Nadaljevala sva skozi vas, mimo kmečkega turizma Betel do planinske koče pri Fencu, kjer sva parkirala avto.
Markacije so naju usmerile skozi gozd. Na bližnjih travnikih so naju že pozdravljale cvetoče narcise. Čez deset minut sva prispela do spodnje postaje tovorne žičnice. Tu sva izbrala težjo, tako imenovano “zimsko pot” z namenom, da bi imela čimveč miru in tišine. Najina odločitev se je izkazala za pravilno, saj sva ob prihodu do koče na Golici zagledala veliko skupino planincev. Nadaljevala sva proti vrhu in tudi tu se je trlo planincev. Ob poti navzgor je v senci še nekaj zaplat snega, na zelenih travnikih pa je veliko spomladanskega svišča.
Ob povratku, sva pri koči spila en radler. Sicer so nudili ričet, kislo mleko in žgance, pa nama ni nič podobnega dišalo za kosilo. Sva se raje odločila, da obiščeva gostilno pri Ančki in pospraviva preverjeno dobre štruklje.