Ker je minilo že kar nekaj časa odkar sva bila z otroci na planini Planinci, sva jo imela namen ponovno obiskati. Na izhodišče pridemo čez Begunje na Gorenskem, nato pa sledimo smerokazom za dom v Dragi. Avto sva pustila kar pri domu in se napotila proti cilju. Napaka!
Morala sva hoditi po cesti dobrih dvajset minut, preden sva lahko zavila na markirano gozdno pot. Na srečo naju je prehitel samo en avto, drugače bi se najedla prahu. Priporočava, da parkirate blizu kraja kjer nas markacije začnejo voditi skozi gozd.
Kmalu sva prišla do planine Planince. Za trenutek sva se ustavila ob koči, se malo osvežila, obudila nekaj lepih spominov na čase, ko so otroci še hodili z nama v hribe in nadaljevala proti najinemu cilju. Po desetih minutah hoje sva prispela še do Tomčeve koče na Poljški planini. Seveda sva nadaljevala svojo pot, ki pa tu postane kar strma. Do Roblekovega doma je od tu še uro in pol normalne hoje. Kakšnih 15 minut pred ciljem sem si iz skladovnice ob poti natovoril še dva polena, da sem prispeval k toploti krušne peči, na kateri sva se posušila in ogrela po najinem vzponu.
Koča je lepo urejena, gostinska ponudba pa je izgledala pestra. Midva sva si privoščila malo presladek čaj, ampak sva na srečo dobila zraven limono. Razgled izpred koče je čudovit, ker pa se sonce ni hotelo kazati, sva ostala kar v koči.
Vrnila sva se po isti poti in še enkrat preklinjala odločitev, da sva avto pustila tako nizko.