Če ne moreš spati in je napoved za prihajajoči dan vzpodbudna, je še najbolje, da vstaneš in greš na zrak. Midva sva že dan prej planirala gorski izlet in izbrala najvišji vrh Karavank.
Vstala sva, pripravila zajtrk, malico in vse potrebno za visokogorje ter se odpravila proti vznožju Stola. Gorenjsko avtocesto sva zapustila na odcepu za Bled ter zavila po stari cesti proti Jesenicam. V Mostah sva morala malo povprašati, da sva našla pravo pot proti Stolu. Kmalu sva morala zapustiti asfalt in po makadamu nadaljevati do Valvasorjevega doma pod Stolom, kjer sva parkirala.
Za pot na vrh sva si izbrala krajšo in hitrejšo Žirovniško pot. Začetnih 10 minut je bilo položnih nato pa se je pot začela strmo dvigati. Po približno uri hoje sva ob poti srečala klopco in jo izkoristila, da sva pojedla zajtrk. Skoraj celotno pot proti vrhu sva imela prekrasen pogled na Bled in okolico. Presenetljivo kmalu sva prispela do razpotja med vrhom Stola in Prešernovo kočo. Do vrha je od tu le še 10 minut. Na vrhu sva bila malo po deveti uri zjutraj in si izbrala prijeten prostorček za eno urni počitek.
Kasneje sva se spustila do Prešernove koče, spila odličen čaj in pospravila še vsak en sendvič. Za spust sva izbrala daljšo Zabreško pot. Na Zabreški planini sva pri koči spila en radler in malo posedela na izrezljanih foteljih. Za nagrado za celotno prehojeno pot je Mira ob poti našla še nekaj svežih mladih jurčkov.