Po obali Istre 1.5.2012

Prvi maj ob morju še ni tako vroč in kolesarski izlet se nama je zdel dobra ideja. Zadnji dan pred prazniki sva po internetu pobrskala, kje bi lahko prespala vikend in našla ugodno varianto v restavraciji Porto, na samem rtu Savudrije. Za 40€ na noč so nama nudili lepo urejeno sobo in zajtrk v njihovi restavraciji.

Ker se je kar nekaj ljudi odpravljalo na morje v petek 27. aprila, se je kmalu našel nekdo, ki je povzročil nesrečo med Brezovico in cestninsko postajo. Posledično sva se do Vrhnike vozila skoraj eno uro. Seveda je ravno ta dan policija zaostrila stavko in na meji sva porabila dodatne pol ure. Po več kot treh urah vožnje, sva se v Savudriji prijetno namestila in opremila za kolesarski izlet.

Za prvi dan sva izbrala relacijo Savudrija - Umag. Pot naju je vodila čez kamp Veli Jože, kamp Pineta in Rdečo uvalo. V Zambratiji sva se malo dotaknila glavne ceste, nato pa nadaljevala proti Katoru, skozi novo zgrajeno naselje luksuznih vil Melia, mimo teniškega centra, do centra Umaga. Ker sva bila že pošteno lačna, sva se odločila, da si privoščiva kosilo na rivi starega mestnega jedra. Izbira restavracije se nama ni ravno posrečila, saj sva kasneje ugotovila, da je bila med najdražjimi, pa tudi hrana ni bila ravno na nivoju, sploh pa ne za tako ceno.

Zvečer sva med krajšim sprehodom po okolici slišala glasne klice neznanih ptic. Poskušala sva jih poiskati in res opazila sredi polja ponosnega fazana, ki se je šopiril pred samico. Na koncu sva zavila sva še v pristanišče in naredila nekaj slik sončnega zahoda.

Drugi dan sva po zajtrku naložila kolesa na avto in se odpeljala proti Červarju. V naselju sva poiskala senco, parkirala avto in se namenila proti Vrsarju. Čeprav je bilo veliko turistov, sama luka v Červarju izgleda zelo neugledno, saj je večino lokalov v pritličju zapuščenih. Kolesarska pot se potem kar nekaj časa vije tik ob obali skozi gozdiček in prijetno senco. Obšla sva kamp Ulika in hotelsko naselje Plave lagune ter prispela pred Poreč. Zaradi večjih skupin turistov sva do Zelene lagune počasi slalomirala med njimi. Pri vlečnici sva se malo odpočila in opazovala akrobate na kite deskah. Nadaljevala sva proti Funtani in kmalu za kampom Istra ugotovila, da imava za tisti dan dovolj. Zleknila sva se na vroče skale ob morju in se za slabo urico odpočila.

Za večerjo sva si v Umagu izbrala konobo Sorento (Od marca 2014 se imenuje konoba da Lorenzo. Zamenjal se je lastnik. Hrana je še vedno dobra. Cene so malo višje.), pred katero sva dan prej opazila zmernejše cene hrane. Privoščila sva si sezonsko juho s šparglji, domače testenine s šparglji in gamberi ter pleskavico s sirom. Odlično večerjo sva zaključila z domačim tiramisujem in za vse skupaj plačala pol manj, kot dan prej v centru Umaga.

V nedeljo sva izpraznila sobo, pojedla zajtrk in se poslovila. Odpeljala sva se do Umaga in parkirala v bližini konobe, kamor sva bila spet namenjena na večerjo. Ta dan sva najtežje našla pot ob morju, tako da sva morala takoj po Umagu narediti kakšen kilometer po zelo prometni glavni cesti. Nadaljevala sva skozi naselja Špina, Sveti Ivan, Lovrečica, Dajla, Mareda v katerih sva občudovale urejene vile z vrtovi ob morju, pred katerimi so bili v večini parkirani avtomobili SLO registracij. V Novemgradu sem uspešno izvedel prvo letošnjo primorsko degustacijo sladoleda, nato pa sva se počasi vrnila do konobe na večerjo. Na srečo v nedeljo ni bilo takega navala in prometa do Ljubljane, tako da nama je uspelo priti domov prej kot v dveh urah.

Povezave do poti in njihovi reliefi: