Za zadnje dejanje tečaja plezanja v naravi so nam izbrali največje plezališče v Sloveniji, ki ima preko 340 plezalnih smeri. Šele ko sva z Miro začela plezati sem prvič slišal za to ime. Plezališče je poimenovano po vrhu v Posavskem hribovju.
Ker naš inštruktor Luka Stražar ni imel časa nas je porinil v roke malo mlajšemu Blažu Tehovniku, ki pa se je veselo odločil, da že znamo plezati in nam izbral sektor B poimenovan Luska. Ker ni bilo nobenih lažjih smeri z oceno 4, smo bili primorani izbrati nekaj tistih petic, ki so samevale v tem sektorju. Sicer sem na koncu poskušal še eno šestico, pa roke niso več ponujale moči za napredek.
Med samim plezanjem smo uspešno prikazali veščine prevezovanja in spuščanja po vrvi, ter opravili izpit pripravnika plezanja. Da pa nam ni bilo dolgčas je poskrbela še dežna ploha, ki nas je pošteno oprala pri vrnitvi iz plezališča.
Za slike se morava zahvaliti Nastji in Juretu, ki sta uspela med plezanjem tudi nekajkrat pritisniti na sprožilec fotoaparata.
